+385 (0)1 2004 674 zeljko.rotim@zg.t-com.hr

Strokovna ekipa Ordinacije Rotim nudi rešitve za različne primere v zobni implantologiji

Zobni implantant je nadomestek iz titana, v obliki majhnega vijaka, ki je vgrajen v zgornjo ali spodnjo čeljust in služi kot nadomestilo za koren izgubljenega zoba. Je orointegracijski in popolnoma biokompatibilen material za ljudi.

Dentalna implantologija je disciplina v zobozdravstvu, katera se ukvarja z vstavitvjo  implantantov v zgornjo ali spodnjo čeljustnico, da bi se nadomestilo koren izgubljenega zoba.

Strokovna ekipa Ordinacije Rotim ponuja rešitve za različne primere v zobni implantologiji, kot so primeri s popolno brezzobostjo ali delno brezzobost  s spremenjenimi med čeljustnimi razmerji in nezadostno alveolarno kostjo.

Na Implantant se ugradi protetska konstrukcija, fiksna ali mobilna glede na indikacijo in dogovor s pacienti. Lahko služi kot nadomestek za zob ali za podporo mostu  večim protetskim nadomestkom.

PREDNOSTI ZOBNIH IMPLANTANTOV

Prednosti zobnih vsadkov so številne. Vsadek je funkcionalen in estetičen, nadomešča in deluje kot naravni zob, kar omogoča bolniku, da ohrani svoje zdrave zobe in se izogne brušenju zdravih zob.

OPIS POSTOPKA NAMESTITVE ZOBNIH IMPLANTANTOV

To je kirurški ambulantni in neboleč postopek, ki se izvaja v lokalni anesteziji. Pacient se vne k vsakdanjemu življenju en dan po implantaciji.

Predpogoj za vstavljanje implantov je dobra in zdravo kost.

Za iskanje in natančno diagnozo se uporablja digitalni panoramski posnetek in po potrebi CT diagnostiko. V kolikor je  težava  s pomanjkanjem kosti, se kot rešitev nudi vgradnja umetne kosti, v  zgornji čeljusti tudi sinusni lift (dvig sinusov).

Po operaciji je proces kostnega zdravljenja in implantacije.

V spodnji čeljusti je treba počakati 2-3 mesece, v zgornjo čeljust pa 3-4 mesece, da bi opravili protetično delo na implantatih.

Postopek za vstavitev implantanta je preprost. Potrebno je narediti prvi pregled in pogovor z zobozdravnikom, ter narediti digitalno ortopansko rentgensko slikanje za preverjanje stanja kostnega tkiva in določitev lokacijo implantata.

Koncept implantacijske protetike je najbolje opisan na naslednji način:

V kost se vgradi titanski implantant, ki nadomešča koren izgubljenega zoba.

Za uspeh zdravljenja je ključnega pomena zarastitev zobnega vsadka in kosti pacienta – oseointegracija.

Po zaraščanju sledi izdelava zoba.

V preprostih primerih je to en sam zob, končni spekter zobne implantologije pa je zamenjati vse zobe v čeljusti, za katere je potrebnih 6 do 8 vsadkov na čeljust.

Če je mogoče, ima bolnik začasne zobe, ki mu omogočajo normalno delovanje, medtem ko traja zarastitev implantata v kost.

Po dveh do treh mesecih se izdela trajna protetika. Vzame se odtis , tako da se na podlagi modela naredi zobna krona, most ali proteza.

Nazadnje zobozdravnik pritrdi končani protetski nadomestek, da se prilega vsadkom ali titanovim vijakom. Če je pacient zadovoljen po estetskem pregledu in funkcionalnosti, je implantacija končana.

VZDRŽEVANJE ZOBNEGA IMPLANTANTA

Trajnost implantatov mora biti vseživljenjska, če se pacienti držijo svojih zdravnikovih navodil in če ni komplikacij (vnetje-periimplantitis).

Vendar pa je treba nadomestne proteze, ki delujejo na vgrajenih vsadkih, redno zamenjati.

Redne kontrole so najpomembnejše,  vsaj dvakrat letno in povečana higiena ustne votline.

Zapleti so redki in enostavni s pravočasno diagnozo.

ZOBNI IMPLANTANTI KOT REŠITEV POPOLNE BEZZOBE ČELJUSTI

Zelo pogost problem za mnoge paciente je popolnoma brezzoba čeljust. Ti pacienti so morali uporabljati  zobne proteze, s katerimi so imeli velike težave in s katerimi se težko funkcionira.

Poleg tega da niso  tesno pričvrstene, proteze otežijo govor in žvečenje. Zobne proteze niti estetsko niti funkcionalno ne ustrezajo današnjim standardom.

Zobni vsadki so v takih primerih odlična rešitev za vse te težave.

Služi kot tesno pritrdišče za protezo ali pa je nosilec za popolnoma fiksirano protetično delo. Tako se izognemo težavam obrabe proteze.

Izvedba zdravljenja z vsadki je višja od 95% in tako predstavlja najvarnejšo in najdaljšo možno zdravljenje v zobozdravstvu.